
ART KINO MREŽA SLOVENIJE
Smo eden izmed ustanovnih članov združenja Art kino mreže Slovenije. Gre za združenje 28 mestnih kinov, ki skrbijo za prikazovanje kakovostnega kino programa.

EUROPA CINEMAS
Smo člani Europa Cinemas, ki združuje najboljše kinematografe na evropskem prostoru. Zato vam lahko ponudimo bolj raznolik evropski art filmski program.

CICAE ZDRUŽENJE
Zveza združuje preko 1900 kinematografov širom sveta. Od leta 2018 smo člani tudi mi.
SLEDITE NAM TUDI NA INSTAGRAM PROFILU #kinovrhnika
ART FILMI: Maj 2020
Petek, 1. 5. ob 18.00: PREKLA
Pretresljiva in čudovito posneta zgodba o dveh mladih ženskah, ki iščeta smisel in upanje v ruševinah povojnega Leningrada. Film, svobodno prirejen po knjigi Vojna nima ženskega obraza, je mlademu ruskemu režiserju Kantemirju Balagovu (Bližina) prinesel nagrado za najboljšo režijo v sklopu Posebni pogled v Cannesu, vodomca na zadnjem Liffu in uvrstitev v ožji izbor za oskarja za najboljši mednarodni celovečerec.
iz prve roke
»Prekla je moj drugi celovečerni film. Zame je bilo zelo pomembno, da se zgodba dogaja leta 1945. Moji junakinji je razdejala strašna vojna – tako kot mesto, v katerem živita. Leningrad je pretrpel eno najhujših obleganj v zgodovini vojskovanja. Zgodba pripoveduje o teh dveh ženskah ter o ljudeh, ki jih srečata v Leningradu, o ovirah, ki jih morata premagati, pa tudi o tem, kako z njima ravna družba. Vojna ju je duševno pohabila in kar nekaj časa bo trajalo, da se bosta spet naučili živeti normalno življenje.
Zanimajo me usode žensk, predvsem tistih, ki so se bojevale v drugi svetovni vojni. Sodeč po podatkih je bila to vojna z največjim številom ženskih udeleženk. Kot umetnik bi rad našel odgovor na vprašanje: kaj se z osebo, ki naj bi dajala življenje, zgodi po tistem, ko je občutila grozote vojne? /…/ Moj glavni navdih je bila knjiga Vojna nima ženskega obraza Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič. Knjiga mi je odprla povsem nov svet. Spoznal sem, kako malo sem vedel o vojni in o vlogi žensk v njej. /…/ Posledice vojne čutimo v prostorih, kjer se zgodba odvija, v barvni paleti filma in – kar je najpomembnejše – v usodah naših junakinj. Pomembno se mi je zdelo, da posledice vojne pokažem na človeških obrazih, očeh in telesih, ne le na zapuščenih in uničenih zgradbah. Beseda prekla na prvi pogled opisuje telesne lastnosti in videz naše glavne junakinje Ije, ki je zelo visoka ženska. A mislim, da film bolj govori o okornosti, s katero liki izražajo čustva – nerodni so, po vojni se učijo znova živeti, in to je zanje zelo težko. /…/ [Navdihujejo me filmi] Pesti v žepu Marca Bellocchia, Moj prijatelj Ivan Lapšin Alexeja Germana, Letijo žerjavi Mihaila Kalatozova, Rosetta bratov Dardenne, Do zadnjega diha Jean-Luca Godarda, Rim, odprto mesto Roberta Rossellinija, Rocco in njegovi bratje Luchina Viscontija in vsa dela Marcela Carnéja.«
– Kantemir Balagov
portret avtorja
Kantemir Balagov se je rodil leta 1991 v Nalčiku na severu Kavkaza. Svoj prvi celovečerec Bližina (Tesnota, 2017) je posnel pod mentorstvom Aleksandra Sokurova in zanj prejel nagrado FIPRESCI v programu Posebni pogled festivala v Cannesu. Dve leti pozneje je bil tam premierno prikazan in nagrajen tudi režiserjev drugi celovečerni film Prekla.
kritike
»Življenje in lepota vztrajata tudi po obleganju Leningrada. /…/ Med režiserjevimi številnimi talenti je sposobnost evokativnega poustvarjanja preteklosti – in njegov nadrobni opis leningrajske bolnišnice /…/, polne ranjenih teles in duš, kipí od življenja na način, ki spominja na disfunkcionalni kaos Alekseja Germana. /…/ Čeprav je tema boleča in film ne varčuje z udarci, se režiser izogne mizerabilizmu. Zgodbo pripoveduje zadržano in tankočutno, mizansceno pa prežame s čudovito poezijo. Slednjo najdemo v izjemno taktilnih posnetkih, ki lase in kožo ujamejo v podobe žareče svetlobe; pa tudi v kompozicijah, ki naš svet preoblikujejo na nepričakovan, osupljiv način. /…/ Dejstvo, da Prekla blesti na tako številnih področjih – domiselne scenografije in samozavestnega vodenja igralcev sploh še omenili nismo –, priča o rigoroznosti in domišljiji tega nadarjenega mladega režiserja, čigar psihološka pronicljivost in formalni nadzor nad razpršeno zgodbo razkrivata, da gre za dragocenega umetnika.«
– Caspar Salmon, Sight & Sound
Sobota, 2. 5. ob 18.00: TO MORAJO BITI NEBESA
Četrtek, 7. 5. ob 20.00: TO MORAJO BITI NEBESA
Nedelja, 10. 5. ob 18.00: HČI CAMMORE
Torek, 12. 5. ob 10.00: MLEKO
Héraðið
Islandija/Danska/Nemčija/Francija, 2019, barvni, 92 minut
režija Grímur Hákonarson
scenarij Grímur Hákonarson
fotografija Mart Taniel
montaža Kristján Loðmfjörð
glasba Valgeir Sigurðsson
produkcija Grímar Jónsson
igrajo Arndís Hrönn Egilsdóttir, Sveinn Ólafur Gunnarsson, Sigurður Sigurjónsson, Hinrik Ólafsson, Hannes Óli Ágústsson, Edda Björg Eyjólfsdóttir
festivali, nagrade Toronto (svetovna premiera); Liffe
distribucija Demiurg
zgodba
V odmaknjeni islandski vasi se Inga in njen mož preživljata s pridelavo mleka. Ko po moževi nenadni smrti Inga prevzame vodenje globoko zadolžene kmetije, kmalu na lastni koži izkusi, kako daleč sežejo lovke skorumpirane lokalne zadruge. Odloči se, da se bo uprla in svoji skupnosti vrnila neodvisnost.
Zmagovalec predlanskega Liffa Grímur Hákonarson (Ovna) se vrača z navdihujočo zgodbo o neodvisni in pogumni ženski, ki se postavi po robu izkoriščevalski lokalni zadrugi.
iz prve roke
»Film Ovna je pripovedoval o dveh odtujenih bratih. To je bila zgodba o družini, Mleko pa govori bolj o družbi. Prikazuje politično realnost zelo specifične regije skozi zgodbo o Inge, ženski, ki je izgubila moža in ki med doživljanjem vseh stopenj žalovanja sklene, da se bo uprla pokvarjenemu podjetju, ki izkorišča njo in vso skupnost. Na severozahodu Islandije je območje z imenom Skagafjörður. Tam imajo edino zadrugo v državi. Nastala je kot del gibanja, ki se je pojavilo v devetnajstem stoletju. Vse podobne iniciative so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja bankrotirale, le tej je nekako uspelo preživeti. V lasti ima vse, celo lokalni časopis. Malo spominja na vse zaprte družbe, na primer na Sovjetsko zvezo. V svojem trdnem prijemu drži prav vse, kot nekakšna gromozanska hobotnica. A moj film govori tudi o islandski družbi na splošno. Zaradi svoje majhnosti smo nagnjeni k monopolizmu. Vse ima v rokah peščica ljudi, ostali pa so izkoriščani. /…/ Posneti sem hotel film o posamezniku, ki se odloči spremeniti družbo. /…/ Zanima me, kako se spreminja islandsko podeželje. /…/ Tradicionalno kmetijstvo je ogroženo in bogataši iz mesta prihajajo na podeželje na počitnice. To je pravzaprav glavna tema mojih filmov: stare islandske vrednote proti kapitalizmu in moderni družbi. /…/ Islandsko agrikulturo obvladujejo moški. A v zadnjem času ženske vse bolj stopajo v ospredje in prevzemajo vodenje kmetij. Nekateri moški to še vedno težko sprejemajo. To je druga plast zgodbe: ženska, ki išče svoj prostor v zelo moški družbi.«
– Grímur Hákonarson
Četrtek, 14. 5. ob 20.00: ŠIVI
Torek, 14.4. ob 10.00: FILMSKO DOPOLDNE: Mleko (LIFFE 2019)
Mleko
Héraðið
Islandija/Danska/Nemčija/Francija, 2019, barvni, 92 minut
režija Grímur Hákonarson
scenarij Grímur Hákonarson
fotografija Mart Taniel
montaža Kristján Loðmfjörð
glasba Valgeir Sigurðsson
produkcija Grímar Jónsson
igrajo Arndís Hrönn Egilsdóttir, Sveinn Ólafur Gunnarsson, Sigurður Sigurjónsson, Hinrik Ólafsson, Hannes Óli Ágústsson, Edda Björg Eyjólfsdóttir
festivali, nagrade Toronto (svetovna premiera); Liffe
distribucija Demiurg
zgodba
V odmaknjeni islandski vasi se Inga in njen mož preživljata s pridelavo mleka. Ko po moževi nenadni smrti Inga prevzame vodenje globoko zadolžene kmetije, kmalu na lastni koži izkusi, kako daleč sežejo lovke skorumpirane lokalne zadruge. Odloči se, da se bo uprla in svoji skupnosti vrnila neodvisnost.
Zmagovalec predlanskega Liffa Grímur Hákonarson (Ovna) se vrača z navdihujočo zgodbo o neodvisni in pogumni ženski, ki se postavi po robu izkoriščevalski lokalni zadrugi.
iz prve roke
»Film Ovna je pripovedoval o dveh odtujenih bratih. To je bila zgodba o družini, Mleko pa govori bolj o družbi. Prikazuje politično realnost zelo specifične regije skozi zgodbo o Inge, ženski, ki je izgubila moža in ki med doživljanjem vseh stopenj žalovanja sklene, da se bo uprla pokvarjenemu podjetju, ki izkorišča njo in vso skupnost. Na severozahodu Islandije je območje z imenom Skagafjörður. Tam imajo edino zadrugo v državi. Nastala je kot del gibanja, ki se je pojavilo v devetnajstem stoletju. Vse podobne iniciative so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja bankrotirale, le tej je nekako uspelo preživeti. V lasti ima vse, celo lokalni časopis. Malo spominja na vse zaprte družbe, na primer na Sovjetsko zvezo. V svojem trdnem prijemu drži prav vse, kot nekakšna gromozanska hobotnica. A moj film govori tudi o islandski družbi na splošno. Zaradi svoje majhnosti smo nagnjeni k monopolizmu. Vse ima v rokah peščica ljudi, ostali pa so izkoriščani. /…/ Posneti sem hotel film o posamezniku, ki se odloči spremeniti družbo. /…/ Zanima me, kako se spreminja islandsko podeželje. /…/ Tradicionalno kmetijstvo je ogroženo in bogataši iz mesta prihajajo na podeželje na počitnice. To je pravzaprav glavna tema mojih filmov: stare islandske vrednote proti kapitalizmu in moderni družbi. /…/ Islandsko agrikulturo obvladujejo moški. A v zadnjem času ženske vse bolj stopajo v ospredje in prevzemajo vodenje kmetij. Nekateri moški to še vedno težko sprejemajo. To je druga plast zgodbe: ženska, ki išče svoj prostor v zelo moški družbi.«
– Grímur Hákonarson
Nedelja, 17. 5. ob 20.00: Mladi Ahmed (LIFFE 2019)
Ahmed je star 13 let in predano sledi ekstremnim prepričanjem imama radikalne muslimanske skupnosti v manjšem belgijskem kraju. Njegov odnos do »nečistosti« se vedno bolj zaostruje, vse do poskusa umora učiteljice, ki arabščino poučuje s pomočjo »grešnih« popularnih pesmi. Vsi okoli njega skušajo obrzdati njegova skrajna čustva. Njegova prepričanja z ljubezenskimi skušnjavami zamaje tudi simpatično dekle Louise. Kako daleč bo mladega Ahmeda prignal njegov boj?
Četrtek, 21. 5. ob 20.00: Milost
iz prve roke
»‘Cinefil sem bil že kot otrok in od otroškega igrišča naprej sem zavračal družbo. Ampak mislim, da sem se s filmom naučil sprejemati svet.’ To je moj nepopolni zapis besed Sergea Daneyja, ki sem ga nekoč slišal na radiu. Ta stavek je bil dolga leta moje vodilo.
Nedelja, 24. 5. ob 18.00: Mladi Ahmed (LIFFE 2019)
Torek, 26. 5. ob 20.00: Dnevnik Diane Budisavljević (LIFFE 2019)
PODAJTE OCENO O NAS
PREKO GOOGLE MAPS
MESEČNI SPORED
DECEMBER 2020
Zaradi trenutnih razmer predvidevamo, da do konca januarja ne bomo predvajali filmov.
Petek, 4. 12.
ob 20.00: Grenlandija: Poslednje zatočišče
Sobota, 5. 12.
ob 17.00: Sreča na vrvici
ob 20.00: Padati
Nedelja, 6. 12.
ob 17.00: Salon pri Romy
ob 20.00: Sin
Torek, 8. 12.
ob 10.00: FILMSKO DOPOLDNE: Fatima
10. in 11. 12.
od 11.12 ure do 19.18 ure
CANKAR (film)
(spletna projekcija)
Sobota, 12. 12.
ob 17.00: Krudovi: Nova doba
20.00: Mikavne igre
Petek, 18. 12.
ob 20.00: Fatima
Sobota, 19. 12.
ob 17.00: Sreča na vrvici
ob 20.00: IDIOT PRAYER - Nick Cave sam v Alexandra Palaceu
Nedelja 20. 12.
ob 17.00: Krudovi: Nova doba
ob 20.00: Fotograf
Petek, 25. 12.
ob 20.00: Mikavne igre
Sobota, 26. 12.
ob 17.00: Krudovi: Nova doba
ob 20.00: IDIOT PRAYER - Nick Cave sam v Alexandra Palaceu
Nedelja, 27. 12.
ob 17.00: Troli na svetovni turneji
ob 20.00: Fatima
Ponedeljek, 28. 12.
ob 17.00: Salon pri Romy
Sreda, 30. 12.
ob 17.00: Troli na svet. turneji 3D
ob 20.00: Kako postati dobra žena
Četrtek, 31.12.
ob 10.00: FILMSKO DOPOLDNE: Avdicija

ART KINO MREŽA SLOVENIJE
Smo eden izmed ustanovnih članov združenja Art kino mreže Slovenije. Gre za združenje 28 mestnih kinov, ki skrbijo za prikazovanje kakovostnega kino programa.

CICAE ZDRUŽENJE
Zveza združuje preko 1900 kinematografov širom sveta. Od leta 2018 smo člani tudi mi.

EUROPA CINEMAS
Smo člani Europa Cinemas, ki združuje najboljše kinematografe na evropskem prostoru. Zato vam lahko ponudimo bolj raznolik evropski art filmski program.