ART KINO MREŽA SLOVENIJE

Smo eden izmed ustanovnih članov združenja Art kino mreže Slovenije. Gre za združenje 28 mestnih kinov, ki skrbijo za prikazovanje kakovostnega kino programa.

EUROPA CINEMAS

Smo člani Europa Cinemas, ki združuje najboljše kinematografe na evropskem prostoru. Zato vam lahko ponudimo bolj raznolik evropski art filmski program.

CICAE ZDRUŽENJE

Zveza združuje preko 1900 kinematografov širom sveta. Od leta 2018 smo člani tudi mi.

SLEDITE NAM TUDI NA INSTAGRAM PROFILU #kinovrhnika

ART FILMI: Junij 2020

Četrtek, 4. 6. ob 20.00: Dnevnik Diane Budisavljevic (LIFFE 2019)

Zgodba o neverjetni reševalni akciji, ki se je med drugo svetovno vojno odvijala v Zagrebu. To je zgodba o ženski, ki je iz zloglasnih taborišč, ki so jih ustanovili ustaši, kolaboracionisti nacistične Nemčije, s peščico najbližjih sodelavcev pred gotovo smrtjo rešila več kot 10.000 otrok. Njeno ime je bilo za mnogo let izbrisano iz zgodovine, njene izjemne zasluge pa pripisane drugim. Zanjo nikoli niso slišali niti otroci, ki jim je rešila življenje. Ime ji je Diana Budisavljević.

Režiserka: Dana Budisavljević

Igrajo:
Alma Prica: Diana
Igor Samobor: Julije
Biserka Ipša: Gospođa Đakula
Mirjana Karanović: Julijeva sestra
Krešimir Mikić: M. Stein
Ermin Bravo: Bresler
Livio Badurina: Nadbiskup Alojzije Stepinac
Vilim Matula: Narednik Hecker
Jerko Marčić: Madjer

Priče:
Živko Zelenbrz
Nada Vlaisavljević
Zorka Janjanin
Milorad Jandrić

Petek, 5. 6. ob 20.00: Parazit (LIFFE 2019)

zgodba
Člani družine Ki-taek so tesno povezani, a vsi štirje so nezaposleni in njihova prihodnost ni ravno obetavna. Nekega dne pa sin Ki-woo na priporočilo prijatelja dobi dobro plačano delo zasebnega inštruktorja pri družini Park …

Film, ki ga režiser označuje za »komedijo brez klovnov, tragedijo brez negativcev«, je čudovito nepredvidljiva družinska tragikomedija o neizogibnem konfliktu med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo. Dobitnik zlate palme v Cannesu in štirih oskarjev, vključno za najboljši film.

iz prve roke
»Mislim, da lahko nenehno polarizacijo in neenakost v naši družbi prikažemo na samo en način: z žalostno komedijo. Živimo v času, ko vlada kapitalizem. Alternativ ni. Ne le Koreja, ves svet se je znašel v situaciji, ko kapitalistične doktrine ni mogoče več prezreti. Družini, kakršni sta Ki-taekovi in Parkovi, se v resničnem svetu ne bi nikoli srečali. Poti pripadnikov različnih razredov se križajo le v primeru zaposlitve – ko nekdo dobi delo kot inštruktor ali kot pomoč v gospodinjstvu. In samo včasih si razreda prideta dovolj blizu, da lahko drug drugega zaslišita dihati. Čeprav v filmu nobena stran nima slabih namenov, se pripadniki obeh slojev znajdejo v situaciji, ko bi lahko imel najmanjši spodrsljaj nepopravljive posledice. V dandanašnji kapitalistični družbi imamo položaje in kaste, ki so očem nevidni. Skrbimo, da ostajajo skriti, razredno hierarhijo pa lahkotno označujemo za stvar preteklosti, čeprav nepremostljive razlike med sloji v resnici ostajajo. Film opisuje, kaj se zgodi, ko v naši vse bolj polarizirani družbi dva razreda trčita drug ob drugega. /…/ Parazit je hkrati smešen, strašljiv in žalosten. Če bo ljudi spodbudil k diskusiji, bom več kot zadovoljen.«
– Bong Joon-ho

Nedelja, 7. 6. ob 20.00: Mleko (LIFFE 2019)

Opis:
Zgodba o preprosti kmečki ženski, ki se zoperstavi krivicam in neenakopravnosti v prevladujoče moškem svetu, je tiha himna ženskemu pogumu, ki jo prevevata značilni islandska preprostost in iskrenost.
Inga in njen mož skupaj vodita kmetijo v majhni podeželski skupnosti na Islandiji in se preživljata s pridelavo mleka. Ko Inga zaradi tragične nesreče ovdovi, se zanjo začne križev pot. Vsemogočna lokalna zadruga pod moškim vodstvom se ji trudi na vsakem koraku zagreniti življenje. V želji, da bi opozorila na storjeno krivico in nepravilnosti ter korupcijo, ki vlada v zadrugi, poskuša prepričati okoliške kmete, da bi se ji pridružili pri uporu. A kaj kmalu ugotovi, da bo, če bo želela živeti tako, ko si je zamislila, ta boj
morala izbojevati sama.

Zmagovalec predlanskega Liffa Grímur Hákonarson (Ovna) se vrača z navdihujočo zgodbo o neodvisni in pogumni ženski, ki se postavi po robu izkoriščevalski lokalni zadrugi.

“Rekli smo, da mora fotografija slediti premenam Ingine duše in notranjega življenja med doživljanjem vseh stopenj žalosti. Začne se pozimi in očitno je, da ni srečna – zadolžena sta, nato se zgodi nesreča. Tako se film začne v temi in postaja vse svetlejši, ker med potjo junakinja postaja močnejša. Vendar na splošno vizualni slog spominja na Ovna, s statičnimi dolgimi posnetki, dolgimi prizori.” (Grímur Hákonarson)

Torek, 9.6. ob 10.00: FILMSKO DOPOLDNE: Mleko (LIFFE 2019)

Opis:
Zgodba o preprosti kmečki ženski, ki se zoperstavi krivicam in neenakopravnosti v prevladujoče moškem svetu, je tiha himna ženskemu pogumu, ki jo prevevata značilni islandska preprostost in iskrenost.
Inga in njen mož skupaj vodita kmetijo v majhni podeželski skupnosti na Islandiji in se preživljata s pridelavo mleka. Ko Inga zaradi tragične nesreče ovdovi, se zanjo začne križev pot. Vsemogočna lokalna zadruga pod moškim vodstvom se ji trudi na vsakem koraku zagreniti življenje. V želji, da bi opozorila na storjeno krivico in nepravilnosti ter korupcijo, ki vlada v zadrugi, poskuša prepričati okoliške kmete, da bi se ji pridružili pri uporu. A kaj kmalu ugotovi, da bo, če bo želela živeti tako, ko si je zamislila, ta boj
morala izbojevati sama.

Zmagovalec predlanskega Liffa Grímur Hákonarson (Ovna) se vrača z navdihujočo zgodbo o neodvisni in pogumni ženski, ki se postavi po robu izkoriščevalski lokalni zadrugi.

“Rekli smo, da mora fotografija slediti premenam Ingine duše in notranjega življenja med doživljanjem vseh stopenj žalosti. Začne se pozimi in očitno je, da ni srečna – zadolžena sta, nato se zgodi nesreča. Tako se film začne v temi in postaja vse svetlejši, ker med potjo junakinja postaja močnejša. Vendar na splošno vizualni slog spominja na Ovna, s statičnimi dolgimi posnetki, dolgimi prizori.” (Grímur Hákonarson)

Četrtek, 11 .6. ob 20.00: Prekla (LIFFE 2019)

1945, Leningrad. Vojna je opustošila mesto, porušila hiše in prebivalcem pustila globoke rane, tako duševne kot telesne. Čeprav je eno najhujših obleganj v zgodovini končano, se bitka življenja in smrti nadaljuje. Ija, sestra v vojaški bolnišnici, in Maša, ki se je ravnokar vrnila z bojišča, skušata med razvalinami na novo zgraditi svoji življenji.

Pretresljiva in čudovito posneta zgodba o dveh mladih ženskah, ki iščeta smisel in upanje v ruševinah povojnega Leningrada. Film, svobodno prirejen po knjigi Vojna nima ženskega obraza, je mlademu ruskemu režiserju Kantemirju Balagovu (Bližina) prinesel nagrado za najboljšo režijo v sklopu Posebni pogled v Cannesu, vodomca na zadnjem Liffu in uvrstitev v ožji izbor za oskarja za najboljši mednarodni celovečerec.

 iz prve roke

»Prekla je moj drugi celovečerni film. Zame je bilo zelo pomembno, da se zgodba dogaja leta 1945. Moji junakinji je razdejala strašna vojna – tako kot mesto, v katerem živita. Leningrad je pretrpel eno najhujših obleganj v zgodovini vojskovanja. Zgodba pripoveduje o teh dveh ženskah ter o ljudeh, ki jih srečata v Leningradu, o ovirah, ki jih morata premagati, pa tudi o tem, kako z njima ravna družba. Vojna ju je duševno pohabila in kar nekaj časa bo trajalo, da se bosta spet naučili živeti normalno življenje.

Zanimajo me usode žensk, predvsem tistih, ki so se bojevale v drugi svetovni vojni. Sodeč po podatkih je bila to vojna z največjim številom ženskih udeleženk. Kot umetnik bi rad našel odgovor na vprašanje: kaj se z osebo, ki naj bi dajala življenje, zgodi po tistem, ko je občutila grozote vojne? /…/ Moj glavni navdih je bila knjiga Vojna nima ženskega obraza Nobelove nagrajenke Svetlane Aleksijevič. Knjiga mi je odprla povsem nov svet. Spoznal sem, kako malo sem vedel o vojni in o vlogi žensk v njej. /…/ Posledice vojne čutimo v prostorih, kjer se zgodba odvija, v barvni paleti filma in – kar je najpomembnejše – v usodah naših junakinj. Pomembno se mi je zdelo, da posledice vojne pokažem na človeških obrazih, očeh in telesih, ne le na zapuščenih in uničenih zgradbah. Beseda prekla na prvi pogled opisuje telesne lastnosti in videz naše glavne junakinje Ije, ki je zelo visoka ženska. A mislim, da film bolj govori o okornosti, s katero liki izražajo čustva – nerodni so, po vojni se učijo znova živeti, in to je zanje zelo težko. /…/ [Navdihujejo me filmi] Pesti v žepu Marca Bellocchia, Moj prijatelj Ivan Lapšin Alexeja Germana, Letijo žerjavi Mihaila Kalatozova, Rosetta bratov Dardenne, Do zadnjega diha Jean-Luca Godarda, Rim, odprto mesto Roberta Rossellinija, Rocco in njegovi bratje Luchina Viscontija in vsa dela Marcela Carnéja.«

– Kantemir Balagov

 portret avtorja

Kantemir Balagov se je rodil leta 1991 v Nalčiku na severu Kavkaza. Svoj prvi celovečerec Bližina (Tesnota, 2017) je posnel pod mentorstvom Aleksandra Sokurova in zanj prejel nagrado FIPRESCI v programu Posebni pogled festivala v Cannesu. Dve leti pozneje je bil tam premierno prikazan in nagrajen tudi režiserjev drugi celovečerni film Prekla.

 kritike

»Življenje in lepota vztrajata tudi po obleganju Leningrada. /…/ Med režiserjevimi številnimi talenti je sposobnost evokativnega poustvarjanja preteklosti – in njegov nadrobni opis leningrajske bolnišnice /…/, polne ranjenih teles in duš, kipí od življenja na način, ki spominja na disfunkcionalni kaos Alekseja Germana. /…/ Čeprav je tema boleča in film ne varčuje z udarci, se režiser izogne mizerabilizmu. Zgodbo pripoveduje zadržano in tankočutno, mizansceno pa prežame s čudovito poezijo. Slednjo najdemo v izjemno taktilnih posnetkih, ki lase in kožo ujamejo v podobe žareče svetlobe; pa tudi v kompozicijah, ki naš svet preoblikujejo na nepričakovan, osupljiv način. /…/ Dejstvo, da Prekla blesti na tako številnih področjih – domiselne scenografije in samozavestnega vodenja igralcev sploh še omenili nismo –, priča o rigoroznosti in domišljiji tega nadarjenega mladega režiserja, čigar psihološka pronicljivost in formalni nadzor nad razpršeno zgodbo razkrivata, da gre za dragocenega umetnika.«

– Caspar Salmon, Sight & Sound

Petek, 12. 6. ob 17.00: Ne pozabi dihati

Za 15-letnega Klemena se vse spremeni v trenutku, ko se njegov tri leta starejši brat Peter zaljubi v prelepo vrstnico Sonjo. Film o skrivnostih poletja. Petnajstletni Klemen odrašča s starejšim bratom Petrom in mamo samohranilko v malem mestecu na odmaknjenem podeželju. Utečen vsakdan, ki ga Klemen najraje preživlja z oboževanim bratom na teniškem igrišču in ob bližnji reki, prekine Petrovo nenadno, strastno ljubezensko razmerje s prelepo vrstnico Sonjo, kar pri Klemenu sproži naval nasprotujočih si čustev. Režija: Martin Turk

Petek, 12 .6. ob 20.00: Jadralke 

Načrt Tracy Edwards, da se z izključno žensko ekipo jadralk udeleži Whitbreadove regate okoli sveta, je bil leta 1989 nekaj popolnoma nezaslišanega. Nihče ni verjel, da bodo sploh prišle do startne linije, kaj šele zdržale do finiša. Pravzaprav bodo lahko srečne, če sploh preživijo … A šestindvajsetletna Tracy, nekdanja ladijska kuharica, je za krmilom jadrnice Maiden, »stare konzerve, polne babnic«, kot se je izrazil neki novinar, dokazala, da se motijo.

Sreda, 17. 6. ob 20.00: Tu je bila Britt-Marie

Ko 63-letna Britt-Marie zapusti moža po štiridesetih letih zakona, si mora znova utreti pot v življenju, pozabiti na stare navade in spoznati resnični svet. Britt-Marie pristane v zakotnem in zanikrnem Borgu, mestecu, kjer se je življenje za tistih nekaj ljudi, ki so po finančni krizi še ostali, povsem ustavilo. A upanje umre zadnje in v Borgu se rodijo sanje, ki poplačajo Britt-Mariejino vero v prihodnost. Morda pa drži, da v življenju vsak dobi drugo priložnost in da ni nikoli prepozno, da začneš živeti.

Nedelja, 21. 6. ob 20.00: Tu je bila Britt-Marie

 

Ko 63-letna Britt-Marie zapusti moža po štiridesetih letih zakona, si mora znova utreti pot v življenju, pozabiti na stare navade in spoznati resnični svet. Britt-Marie pristane v zakotnem in zanikrnem Borgu, mestecu, kjer se je življenje za tistih nekaj ljudi, ki so po finančni krizi še ostali, povsem ustavilo. A upanje umre zadnje in v Borgu se rodijo sanje, ki poplačajo Britt-Mariejino vero v prihodnost. Morda pa drži, da v življenju vsak dobi drugo priložnost in da ni nikoli prepozno, da začneš živeti.

Torek 23 .6. ob 20.00: To morajo biti nebesa (LIFFE 2019)

Elia Suleiman zapusti Palestino, da bi našel novo domovino, a v tujini kmalu odkrije, da mu Palestina ves čas diha za ovratnik. Obljuba novega življenja se spreobrne v komedijo napak. Ne glede na to, da ga pot nese vse od Pariza do New Yorka, ga nekaj venomer spomni na dom. Pripoved, v kateri režiser igra samega sebe, ne da bi izrekel kakšno besedo, je sestavljena iz vsakodnevnih dogodkov in naključnih srečanj. Z opazovanjem sveta režiser raziskuje vprašanja identitete, doma in pripadnosti.

Četrtek, 25. 6. ob 10.00: FILMSKO DOPOLDNE: Jadralke

Načrt Tracy Edwards, da se z izključno žensko ekipo jadralk udeleži Whitbreadove regate okoli sveta, je bil leta 1989 nekaj popolnoma nezaslišanega. Nihče ni verjel, da bodo sploh prišle do startne linije, kaj šele zdržale do finiša. Pravzaprav bodo lahko srečne, če sploh preživijo … A šestindvajsetletna Tracy, nekdanja ladijska kuharica, je za krmilom jadrnice Maiden, »stare konzerve, polne babnic«, kot se je izrazil neki novinar, dokazala, da se motijo.

Petek, 26. 6. ob 20.00: Čas deklištva

Štiri sestre, Meg, Jo, Amy in Beth March, spoznamo še kot deklice in najstnice, ki so v najobčutljivejših letih ostale same z mamo Marmee, moralnim stebrom družine, potem ko je njihov oče odšel v državljansko vojno. Vrednote, ki se jih navzamejo v tem obdobju, jih bodo spremljale vse življenje, ob tem pa bo vsaka skušala najti svoje mesto pod soncem. Vloge Jo, Amy, Meg in Beth so odigrale Saoirse Ronan, Florence Pugh, Emma Watson in Eliza Scanlen, njihovo mamo je upodobila Laura Dern, v vlogi tete je dobitnica oskarja Meryl Streep, v glavni moški vlogi pa nas bo očaral Timothée Chalamet.

Sobota, 27. 6. ob 17.00: Loti in izgubljeni zmaji

Dogodivščina prijazne psičke Loti je polna nenavadnih domišljijskih presenečenj, s čudovito narisanim svetom narave. Radovedna psička Loti raziskuje svet, ki je poln zanimivih reči in nenavadnih bitij. Kakšna sreča za Loti: pri tokratni dogodivščini se ji pridruži čisto majhna sestrica Rozi. Profesorjema, rakunu Karlu in ribi Viktorju, bosta pomagali najti pot do starodavnih mitoloških zmajev, ki bruhajo ogenj. Če jim uspe posneti zmajsko pesem, bosta profesorja zmagala na posebnem tekmovanju v snemanju starodavnih pesmi.

Nedelja, 28. 6. ob 20.00: To morajo biti nebesa (LIFFE 2019)

Elia Suleiman zapusti Palestino, da bi našel novo domovino, a v tujini kmalu odkrije, da mu Palestina ves čas diha za ovratnik. Obljuba novega življenja se spreobrne v komedijo napak. Ne glede na to, da ga pot nese vse od Pariza do New Yorka, ga nekaj venomer spomni na dom. Pripoved, v kateri režiser igra samega sebe, ne da bi izrekel kakšno besedo, je sestavljena iz vsakodnevnih dogodkov in naključnih srečanj. Z opazovanjem sveta režiser raziskuje vprašanja identitete, doma in pripadnosti.

Torek, 30. 6. ob 20.00: Emma

Emma Woodhouse (Anya Taylor-Joy) je lepa, pametna in bogata mlada ženska, ki v svojem zaspanem mestecu nima tekmice. V bleščeči satiri družbenega razreda in bolečini odraščanja se Emma prebija med neuspelimi poskusi romantičnih zbliževanj, da bi našla ljubezen, ki je bila že ves čas tam. Gre za filmsko adaptacijo komičnega romana angleške pisateljice Jane Austin z naslovom Emma, ki razkriva iskanje sorodne duše in ljubezni s srečnim koncem.

Četrtek, 30.4. ob 10.00: FILMSKO DOPOLDNE: Jadralke
Zgodba

Načrt Tracy Edwards, da se z izključno žensko ekipo jadralk udeleži Whitbreadove regate okoli sveta, je bil leta 1989 nekaj popolnoma nezaslišanega. Nihče ni verjel, da bodo sploh prišle do startne linije, kaj šele zdržale do finiša. Nikoli ne bodo našle sponzorja. Prešibke so in manjka jim znanja. Še prve etape jim ne bo uspelo zaključiti. Pravzaprav bodo lahko srečne, če sploh preživijo … A šestindvajsetletna Tracy, nekdanja ladijska kuharica, je za krmilom jadrnice Maiden, »stare konzerve, polne babnic«, kot se je izrazil neki novinar, dokazala, da se motijo.

 Navdihujoč dokumentarec o Tracy Edwards, ki je drzno skočila v moški zelnik in postala skiperka prve jadrnice z izključno žensko posadko na najbolj ekstremni regati sveta.

 iz prve roke

»Maiden je ena tistih navdihujočih zgodb: ko jih enkrat slišiš, jih nikoli več ne pozabiš. Tako je bilo tudi z mano. Tracy Edwards sem prvič srečal, ko je imela govor na osnovni šoli moje hčerke. Ni me prevzela le moč njene zgodbe, pač pa tudi Tracyjina strast in predanost. Takoj sem vedel, da hočem posneti film, ki bi se poklonil njenemu dosežku. /…/ Maiden je film o pogumu in odločnosti, o tem, kako se lahko zgodijo velike reči, kadar nam je dovoljeno verjeti vase. To je zgodba o dekletu, ki si je drznila sanjati, ter o ekipi, ki je kljubovala šovinizmu in postavila zgled vsemu svetu. Tracyjina zgodba je danes enako pomembna, kot je bila v času zgodovinske plovbe. Na številnih področjih življenja še vedno vladajo predsodki in šovinizem. Upam, da nas bo film spomnil – kdorkoli že smo, moški ali ženske –, da moramo slediti svojim sanjam, tudi če se ovire včasih zdijo nepremostljive. /…/ Maiden pa je zame tudi film o sestrstvu in naklonjenosti, ki sta se stkala med ženskami. To sicer ni bil Tracyjin cilj, a mislim, da je bila to zanjo ena največjih nagrad.«

– Alex Holmes

 »Projekta sem se lotila zaradi povsem sebičnih razlogov. /…/ Moja strast je navigacija in vedela sem, da na vsem svetu ni moške posadke, ki bi sprejela žensko navigatorko. /…/ Nisem se imela za feministko – če sem čisto iskrena, nisem niti vedela, kaj to pomeni. Vedela sem le tisto, kar so mi povedali moški prijatelji: da so feministke pošastne, obupne babure, grozljive, odvratne ženske. In pri triindvajsetih, štiriindvajsetih nisem hotela veljati za takšno. /…/ Kasneje, med tekmo, pa sem začela opažati, da se je vsakič, ko smo kaj dosegle, pred nami pojavilo še več ovir ali pa nas ljudje še vedno niso jemali resno, zato sem si mislila: ‘Kar počnemo, je veliko večje od mene in veliko večje od Maiden. To pripada vsem ženskam na svetu.’ Zavedla sem se, da bijem bitko, in se odločila, da jo vzamem resno. /…/ Spoznala sem, da če biti feministka pomeni zavzemati se za enakost in pravičnost, potem sem feministka tudi sama.«

– Tracy Edwards

 zanimivosti

Prestižna regata Whitbread Round the World Race je eden najzahtevnejših in najrazburljivejših jadralskih dogodkov na svetu, odvije pa se vsaka tri leta. Prvič so jo organizirali leta 1973, leta 2001 pa so jo preimenovali v Volvo Ocean Race. Profesionalne ekipe jadralcev več kot devet mesecev dan in noč premagujejo najnevarnejša morja ter skupno preplujejo več kot 39.000 navtičnih milj. Leta 1989 so organizatorji tekmovalcem, ki so to želeli, prvič priskrbeli kamere. Tako so nastali posnetki z barke Maiden, ki jih je režiser Alex Holmes dve leti iskal po vsem svetu. V zadnjih letih imajo posadke na krovu tudi reporterja, ki poroča o dogajanju na palubi, tako da lahko nečloveške napore tekmovalcev gledalci spremljamo iz domačega naslanjača.

PODAJTE OCENO O NAS
PREKO GOOGLE MAPS
  • review rating 5  nice local culture center

    thumb Luka Ovsec
    10/06/2019
  • review rating 4  Great place as cinema, stage play venue, exhibition place, outdoor food/coffee venue... Functioning very well for any event. Only wish they add baby changing table somewhere and snack/drink stand or vending machine for movie nights.

    thumb Blaž Lusavec
    5/26/2019
  • review rating 5  Great films, staff and people. I enjoyed seeing film there

    thumb Ana Mištrafovič
    3/24/2019
  • review rating 5  Nice sound, cozy seats, cheap tickets, homey atmosphere.

    thumb samoza fejsbuk
    2/17/2019
  • review rating 5  Nice sound, cozy seats, cheap tickets, homey atmosphere.

    thumb samoza fejsbuk
    2/17/2019
  • review rating 5  I do not go to the cinema very often. The main reason for that is all the bright and shine of modern multiplexes where nothing classy remains. I was used to going and watching every action or SF movie as a kid, and I remember that theaters in my birthplace were more than just halls with projectors and seats - they were like temples, where many people used to come and not only entertain themselves but also be a part of an event. Being also a classic theater, this movie theater combines the best of classic theater and modern architecture and equipment, and while sound could be handled better, offers an incredible feeling of an old-style theater. No popcorn and sweet drinks, no garbage, even the audience (including kids) behaves more respectful during shows. I enjoyed even not so good movies just because of that classic feeling of being in a "theater". You can take your girl to a romantic movie like in old times. Highly recommended!

    thumb Davor Pleskina
    9/11/2018

Povezava do obrazca za ocenjevanje.

MESEČNI SPORED

AVGUST 2020

Torek, 11. 8.
ob 10.00: Filmsko dopoldne: Mali princ Fahim
ob 21.30: Kino pod zvezdami: Jadralke (prost vstop)

Petek, 14. 8.
ob 20.00: Medena dežela

Nedelja, 16. 8.
ob 17.00: Pat in Mat: Mojstra na delu
ob 20.00: Prevajalci

Petek, 21. 8.
ob 20.00: Zlata rokavica

Sobota, 22. 8.
ob 20.00: Neodvisne

Nedelja, 23. 8.
ob 17.00: Deček in svet
ob 20.00: Medena dežela

Četrtek, 27. 8.
ob 10.00: Filmsko dopoldne: Zlati časi

Petek, 28. 8.
ob 20.00: Razbijalka sistema (LIFFE 2019)

Sobota, 29. 8.
ob 20.00: Bog obstaja, ime ji je Petrunija (LIFFE 2019)

Nedelja, 30. 8.
ob 17.00: Pripovedke iz živalskega sveta
ob 20.00: Zlati časi

ART KINO MREŽA SLOVENIJE

Smo eden izmed ustanovnih članov združenja Art kino mreže Slovenije. Gre za združenje 28 mestnih kinov, ki skrbijo za prikazovanje kakovostnega kino programa.

CICAE ZDRUŽENJE

Zveza združuje preko 1900 kinematografov širom sveta. Od leta 2018 smo člani tudi mi.

EUROPA CINEMAS

Smo člani Europa Cinemas, ki združuje najboljše kinematografe na evropskem prostoru. Zato vam lahko ponudimo bolj raznolik evropski art filmski program.